Na Križni Gori blizu Škofje Loke se je v soboto 23.3. pričel letošnji prvi treking Slovenske treking lige.
Že jutro je bilo za naju orientacijsko pestro. Kakšne 4 km sva se
odpeljala predaleč, med zavzetim pogovorom sva spregledala tablo za
Podlubnik oz. Križno Goro. Postane nama čudno predaleč in zavijeva ob
potoku desno, čimprej je mogoče. Voziva v klanec, dokler ne prideva do
žage, kjer se cesta konča..juhej :) Tonijev raziskovalni duh nama
popestri vožnjo še po nekih stranskih, makedamskih poteh, preden prideva
do prave ceste in kmalu zagledava Gostilno pri Boštjanu, že naju
usmerjajo kje naj parkirava. To je to! Pa še med prvimi sva prišla. :)
Smeha ne manjka, kar razbremeni mojo "živčnost", saj to je bila moja
prva treking izkušnja, nisem vedela kaj pričakovati. Že
dobra dva meseca, odkar sem staknila poškodbo, nisem tekla takšne
razdalje, sploh pa nimam od takrat nobenih višinskih kilometrov, kar je
bil še dodaten razlog, da sem bila zjutraj že pred budilko budna kot
sova. Kmalu smo štartali,
midva pa niti karte nisva utegnila naštudirati pa tudi predstavitev
trase preslišiva, zamudiva. In že akcija!! Na razpolago so bile tri
kategorije: aktivna - cca. 10 km, pohodniška - cca. 20 km in ultra -
cca. 40 km (in cca. 2000 višincev), za katero sva se brez pomisleka
odločila s Tonijem. Dobimo vsak svojo karto s 15.-imi kontrolnimi
točkami, do katerih moramo priti. Skupno se nas je trekinga udeležilo
nekaj več kot 200 tekmovalcev. Začetni del je bil orientacijsko bolj
zahteven, sama bi se težko znašla, saj sem bila čisto nepripravljena.
Šele po drugi kontrolni točki sem bolj začela gledati na karto in se
ukvarjati z orientacijo. Pot je potekala nekako tako: Križna Gora,
Lavtarski vrh, Ševlje, Topolje, Selca, Kališe - Sv.Križ, Sv. Mohor (949
m.n.m.), Špičasti hrib, Kovk, Moškrin, Križna Gora. Okrog dveh ur teka
mi začne zmanjkovati moči, začnem se spraševati kje je še sedma, osma
ura, ki je nekako optimalno predvidena za cilj. Um se obremenjuje še z
mislijo, da sva počasna, čeprav se obenem zavedam, da Toni jemlje tek
samo kot dober trening v okviru priprav na Marathon des Sables (še
slaba dva tedna do štarta) in ne kot tekmovanje. Od vasi Ševlje
zagrizemo v klanec, hojo izkoristim za vnos potrebnih kalorij. Naslednje
minute so še težke, a na sedmi kontrolni točki oživim. Ne vem kaj me je
bolj predramilo, sporočilo, da nama pravzaprav ne gre slabo, da sem
prva med ženskami, ali mrzla Coca Cola, ki je bila božanska osvežitev,
kot darilo iz nebes. :) Sploh od Sv. Mohorja, ki je naša najvišja
višinska točka, tečeva, kot da lebdiva po zraku. Pogovarjava se, oba
polna evforije, a se v istem trenutku zavedam, da me je ta občutek že
velikokrat zavedel in da se moram nazaj prizemljit. In res v navalu te
evforije prvič za hip izgubiva orientacijo. Treba je najti 11. KT- Kovk,
midva pa tečeva mimo. In panika!! "Kje sva, predaleč sva?!?" Skušava se
skulirati in najti pravo pot. Zagizeva v klanec, direktno med vejami in
drevesi. Klanci me počasi načenjajo, hoja je vse bolj počasna, čutim
težke stegenske mišice, a grizem, grizem.. Toni teče naprej in kmalu
slišim vzklike veselja, da je našel kontrolno točko, ki sva jo kmalu
zgrešila. Na vrh za nama pride tudi Miha, ki ga kasneje v gostišču
spoznava in mi poda koristne informacije glede Adventure Race-a.
Ponudi se, da naju slika. Toni že cel dan samo mene slika (ima veliko
rezerv in časa, medtem ko se jaz matram :)), končno prideva do skupne
slikce. Na 12. KT spet dobiva podatek, da sem prva od žensk, zato
nadaljna energija gre predvsem v ohranitev tega rezultata. Pred nami pa
je še en klanec. Zadnji del je precej tricky, a se odločimo iti po cesti
do cerkve, ki jo gledamo v daljavi, nekateri grejo že prej desno po
gozdu direktno. Kasneje se izkaže, da je naša odločitev bila odlična,
saj je KT še v gozdu, mi smo šli direktno mimo. Pred nama je še zadnjih
1,5 km. Tik pred ciljem odpreva pir, Toni ju ves čas nosi v nahrbtniku,
težkem 8 kg. Tonija sprašujejo kje se je obiral tako dolgo. :) V cilj
sva prišla s časom 5 ur in 46 minut. Ampak se ne sekirava za to, imela
sva se odlično. Nisva bila na tekmi, ampak na enem prekrasnem tekaškem
doživetju, ki nama je obema minil neizmerno hitro. Uspelo mi je obdržati
rezultat vse do konca in za nagrado sem dobila tekaške superge Brooks Cascadia,
prav tiste, ki sem jih gledala pred startom. Super darilo, sem jih že
sprobala, sicer na tekaški stezi in so se super obnesle. Preoblečeva se,
sledi razglasitev rezultatov in podelitev nagrad, skoraj jih zamudim,
saj se mudiva za šankom :) Čaka nas še odlična hrana - gobova juha z
ajdovimi žganci, zame pa odličen golaž, malo poklepetamo in se
poslovimo. Odlična organizacija, krasen dogodek. Nedvomno se vidimo še
na kakšnem trekingu! <3
 |
| kontrolne točke |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
| hop...čez potok |
 |
| Sv.Mohor |
 |
 |
 |
 |
 |
| še zadnji kilometer do cilja |
 |
 |
| v cilju...zaslušen pir, itak! :) |
 |
| razglasitev rezultatov |
